FURS bo s pomočjo davčnih blagajn nadziral tudi delo in zaposlovanje na črno

Finančna uprava želi seznaniti lastnike davčnih blagajn in njihove zaposlene, da bodo izdani računi v sistemu davčnih blagajn pomemben element za namene nadzora dela in zaposlovanja na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave je namreč sestavni del računa. Podatki o tej osebi se bodo za vsak izdan račun pošiljali na finančno upravo, ki bo z analizo tveganja v okviru svojih pristojnosti preverjala morebitne kršitve obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev in davčne zakonodaje, prav tako pa bo na terenu preverjala dejansko identifikacijo fizičnih oseb, ki izdajajo račune. Zavezance in zaposlene želimo seznaniti, da bo zelo pomembno, v imenu katerega zaposlenega pri zavezancu/podjetju je izdan račun, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi kdo njihovega identifikacijskega znaka zlorabljal.

Izdani računi v sistemu davčnih blagajn so hkrati pomemben element za namene nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave, je namreč sestavni del računa. To oznako (npr. Račun izdal: PRODAJALEC 1) določi lastnik davčne blagajne, ki pa mora biti povezana z davčno številko fizične osebe, ki izdaja račun. Z vsako izdajo računa preko sistema davčnih blagajn se informacija o fizični osebi (operaterju), posreduje na finančno upravo. Podatek o identifikaciji fizične osebe potrebuje Finančna uprava RS za namene nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno. Podatek je potreben pri ugotavljanju dejanskega stanja obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev, kakor tudi pri izvajanju nadzora zaposlovanja na črno. S prenosom pristojnosti nadzora zaposlovanja na črno in izvajanjem nadzorov s pomočjo mobilnih oddelkov Finančne uprave RS se je povečala prisotnost nadzornikov na terenu in število opravljenih nadzorov.

Od 18. 8. 2014 do 30. 11. 2015 je bilo s strani uradnih oseb Finančne uprave RS po določbah ZPDZC-1 izvedenih 14.118 nadzorov in v postopkih izrečenih za 2,5 milijonov evrov glob. Nadzori se izvajajo pretežno z mobilnimi enotami, ki imajo delovni čas 24 ur na dan in 7 dni na teden. Poostreno nadziranje na področju dela in zaposlovanja na črno je prispevalo k večjemu obsegu prijav tudi rednih zaposlitev in zavarovanj. Kljub temu pa v postopkih nadzora ugotavljamo, da delodajalci zaposlujejo delavce za krajši delovni čas, čeprav delajo poln delovni čas.

Prav tako se še vedno odkrivajo zlorabe podjemnih pogodb za dela, ki imajo elemente delovnega 2/2 razmerja in bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Plačila za delo v okviru neprijavljenega delovnega časa delodajalci najlažje zagotavljajo tam, kjer je poslovanje gotovinsko. Kršena je delovno pravna zakonodaja in hkrati davčna zakonodaja, saj so delavci zaposleni za čas, ki ni uradno prikazan kot zaposlitev, za delo so običajno plačani v gotovini, davki in prispevki od tega pa niso plačani. Podatek o identifikaciji fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave (operaterja na blagajni), se potrebuje tudi za identifikacijo osebe, ki v finančnem nadzoru lahko da pojasnila o spremembah podatkov na računu, oziroma za identifikacijo osebe, ki je morebiti nedovoljeno spremenila račun. Zaradi tega morajo biti delodajalci še posebej pozorni na to, kako zaposleni uporabljajo svoj identifikacijski znak pri izdaji računa, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi prišlo do zlorab njihovega identifikacijskega znaka. Podatki o identifikacijski številki zaposlenega, ki izda račun, bodo ključnega pomena za analizo tveganja pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno. Gospodarski subjekti in zaposleni se morajo zavedati pomena svoje identifikacije, s katero potrdijo izdajo računa, določene pa se tudi globe za neustrezno uporabo identifikacijske številke operaterja.

vir: Odnosi z javnostmi, Finančna uprava RS

The post FURS bo s pomočjo davčnih blagajn nadziral tudi delo in zaposlovanje na črno appeared first on POS Sector.

Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti?

Račune za opravljene prevoze bodo lahko taksisti izdajali na dva načina: preko nadgrajenih taksimetrov, ki bodo ob izdaji računa sami poskrbeli za davčno potrditev le-tega ali preko ločenih elektronskih naprav (tablic, pametnih telefonov,..) s tiskalniki. V primeru izdaje računa preko ločene elektronske naprave taksimeter ne bo imel vloge blagajne, ampak bo služil kot naprava (instrument) za merjenje opravljene storitve.

Taksimeter v tem primeru ne bo izdal računa, ampak bo izpisal podatke o opravljeni storitvi. Na enak način je možna tudi izdaja računov preko vezane knjige računov. Tudi v tem primeru bo taksimeter služil kot instrument za merjenje opravljene storitve, medtem ko se bo račun izdal iz vezane knjige računov (račune izdane iz VKR je potrebno naknadno pošiljati v potrjevanje v skladu z določili ZDavPR).

V primeru izdaje računa preko ločene elektronske naprave ali iz vezane knjige računov je potrebno izdanemu računu priložiti izpisek podatkov o opravljeni vožnji iz taksimetra (izpisek iz taksimetra v tem primeru ni račun ampak specifikacija opravljene storitve).

The post Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti? appeared first on POS Sector.

Kako izbrati davčno blagajno?

V Sloveniji je malo podjetij, ki se profesionalno ukvarjajo izključno z razvojem POS blagajn oziroma programske opreme za izdajanje računov in vodenjem poslovanja. Realno govorimo o par podjetjih, ki dokazano skozi čas in prakso stojijo za kvaliteto proizvodov in podporo uporabnikom.
Danes lahko na tržišču najdete preko 100 programov davčnih blagajni, ki so se pojavili kar čez noč. Le malo je zares teh, ki vedo tudi kako se bo program pokazal v praksi. Predpostavke so eno, praktični pokazatelji in dejstva pa pridejo s prakso.

Ali ste bogati, da bi kupili poceni?

Sprejet je bil Zakon o davčnem potrjevanju računov in davčno blagajno bo potrebno imeti, vendar po kakšni ceni? Ta industrija se vsekakor razvija, za uporabnike pa so zopet tu stroški. Predstavljajte si, da kupujete avto in izbirate med zaupanja vrednimi znamkami (Volvo, Mercedes, Toyota) in malo manj znanimi in preverjenimi avtomobilskimi znamkami (Ssangyong, Dacia). Seveda morate biti poleg kvalitete pozorni tudi na ceno.
Bi peljali s tem avtom, ki ni prešel crash testa, ali ima samo eno zvezdico na varnostni lestvici svojo družino na daljšo pot? Pozorni morate biti tudi na pooblaščene servise in na dosegljivost rezervnih delov. Včasih lahko poceni in nepreverjeno stvar kar drago plačamo. Poceni davčne blagajne niso izjema.
Taki so primeri kar nekaj novih programskih rešitev davčnih blagajn, ki se ponujajo na tržišču. Veliko jih ponuja davčne blagajne po nizkih cenah, ki jih niso testirali več kot 15 dni, ki nimajo izkušenj s terena in tudi podpora nima izkušenj, ki bodo še kako potrebne.
Od programov, ki so nastali samo zaradi uveljavitve Zakona o davčnem potrjevanju računov, večina ni prilagojena na aktivne spremembe zakona, natančno vodenja skladišča, obračun kompleksnih davčnih stopenj in vodenje drugih knjigovodskih dokumentov.
Avtorji davčnih blagajni ne odgovarjajo za napake pri delovanju. Po našem mnenju je Slovenija napravila veliko napako s tem, da se davčne blagajne ne certificirajo. Podjetja ne odgovarjajo v primeru, da vam davčna blagajna ne bo delovala. Za razliko od Slovenije, je na Hrvaškem, BiH, Srbiji vsaka davčna blagajna morala dobiti certifikat s strani Ministrstva za finance. Vsako podjetje, ki je ponujalo davčne blagajne pa je moralo predložiti bančno garancijo za vračilo denarja nezadovoljnim kupcem. Certifikat in garancija za vračilo denarja nezadovoljnim kupcem so ravnovesje za korektno tekmo med kupcem in prodajalcem na tržišču. V Sloveniji bomo kot kaže bolj prepuščeni intuiciji…

Kako izbrati davčno blagajno?

Razlike med blagajnami:

• cena
• način plačila (enkratno ali mesečno; po napravi ali po zavezancu za davčno blagajno)
• dostopnost podpore za uporabnike
• programske nadgradnje (v primeru sprememb pri FURS)
• pristop preko internet preglednika, preko mobilne ali namizne aplikacije (pristop preko internet
• preglednika je lahko prednost zaradi rednega varnostnega kopiranja podatkov na računalniku ponudnika programske storitve)
• izgled in praktičnost
• razpoložljive opcije

Poleg intuicije in navedenih osnovnih odlik vsake blagajne, naj vam naštejemo še par predlogov, da ne boste naredili napake pri izbiri davčne blagajne.

1. Preverite ali ima prodajalec poslovalnico ali partnerja v vaši bližini. Bližje kot je, manj je možnosti za prevare. V primeru težav pa jih lahko obiščete in zahtevate usluge, za katere ste plačali.
2. Dodatne možnosti: davčne blagajne, ki poleg povezave s FURS zaradi konkurenčnosti nudijo tudi dodatne možnosti za vodenje vašega poslovanja so bolj zanesljive.
3. Brezplačno testirajte davčno blagajno. To je najboljši test. Podobno kot čevelj, ki ga morate pred nakupom preizkusiti. Nakup davčne blagajne pa je dolgoročna naložba in kot tako jo je treba tudi vzeti.

The post Kako izbrati davčno blagajno? appeared first on POS Sector.

Trenutno davčne blagajne uporablja le 10 % zavezancev

2. januar 2016, ko bo obvezno uporabljati davčne blagajne, se nezadržno bliža. V naslednjih sedmih delovnih dneh bo moralo skoraj 90 % zavezancev pridobiti vse potrebno za uporabo davčne blagajne.

Po predvidevanjih naj bi davčne blagajne uporabljalo okrog 70.000 zavezancev, trenutno pa jih uporablja le 7.000. Nekoliko višji je odstotek tistih, ki so si že pridobili namensko digitalno potrdilo, ki je nujno za delovanje davčne blagajne. Takšnih zavezancev je 26.000 ali dobra tretjina.

Vsi zavezanci, ki bodo izdajali račune in so po ZDavPR zavezani k davčnem potrjevanju računov (tudi uporabniki vezane knjige računov in t.i. mini blagajne v eDavkih) bodo pred začetkom gotovinskega poslovanja potrebovali namensko digitalno potrdilo, saj bodo le na takšen način lahko v informacijski sistem FURS posredovali podatke o poslovnih prostorih in podatke o izdanih računih.

Namensko digitalno potrdilo bo vezano na zavezanca. Ta bo lahko imel tudi več namenskih digitalnih potrdil, saj samostojno odloča o njihovem potrebnem številu. Pridobi lahko več namenskih digitalnih potrdil ali pa uporablja kopije namenskih digitalnih potrdil. Namenska digitalna potrdila so lahko nameščena na posamezni elektronski napravi ali centralno. Odločitev je odvisna od poslovnih in tehničnih zahtev zavezanca.

Kakšen bo sicer postopek pridobitve namenskega digitalnega potrdila?

1.  Zavezanec prek portala eDavki vloži Zahtevek za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov, ki se imenuje DPRPridobitevDP.
2. Po vložitvi zahtevka zavezanec oziroma njegov pooblaščenec na osebni del portala eDavki prejme referenčno številko in geslo za prevzem namenskega certifikata.
3. Prejeto referenčno številko in geslo zavezanec ali njegov pooblaščenec nato vnese v poseben portal za prevzem namenskega digitalnega potrdila na spletni strani MJU.
4. Po vnosu omenjene referenčne številke in gesla na portal MJU lahko zavezanec ali njegov pooblaščenec na tem istem portalu prevzame namensko digitalno potrdilo v obliki ».p12« datoteke.
5. Omenjeno potrdilo (».p12« datoteko) nato zavezanec ali pa ponudnik storitve davčne blagajne namesti v program davčne blagajne ali v mini blagajno.

 

Namensko digitalno potrdilo bo torej zavezanec lahko pridobil ali preklical le elektronsko prek sistema eDavki. Vsi bodoči uporabniki davčnih blagajn, ki še niso registrirani kot uporabniki portala eDavki, naj za pridobitev in preklic namenskega digitalnega potrdila čim prej pooblastijo drugo osebo, morda računovodski servis ali ponudnika davčne blagajne. Postopek je opisan v sporočilu za javnost z dne 2. 11.2015.

Za tehnično pomoč lahko zavezanci pokličejo na telefonsko številko (05) 2976 800, vsak dan od ponedeljka do petka od 8:00 do 15:00 ali pa pošljejo elektronsko pošto na naslov sd.fu@gov.si.

Odnosi z javnostmi, Finančna uprava RS

The post Trenutno davčne blagajne uporablja le 10 % zavezancev appeared first on POS Sector.

Kaj določiti v internem aktu? 

Gostinec opravlja gostinsko dejavnost v nepremičnem objektu, dvakrat letno opravlja gostinsko dejavnost na sejmu. Sejem traja v obeh primerih po le nekaj dni. Za izdajo računov uporablja več mobilnih naprav, ki jih najame le za čas sejma. Kaj določiti v internem aktu? 

 

1. GOSTILNA

• NP1- nepremični poslovni prostor, gostilna
• EN1= elektronska naprava

Številka računa v gostilni: NP1-EN1-1,2,3,4

2. SEJEM:

PP1 – premični poslovni prostor, dejavnost na sejmih občasno.

Uporabljale se bodo mobilne elektronske naprave. Število najetih elektronskih naprav bo glede na pričakovani obseg dejavnosti z oznakami: MOBEN1, MOBEN2, MOBEN3, MOBEN3,….

Številka računa na sejmu:

a) Številčenje po elektronski napravi

• PP1-MOBEN1-1,2,3,4
• PP1-MOBEN2-1,2,3,4
• PP1-MOBEN3-1,2,3,4

b) Številčenje po poslovnem prostoru

PP1-MOBEN1-1

PP1-MOBEN2-2

PP1-MOBEN3-3

PP1-MOBEN1-4

 

Piše: http://www.fu.gov.si/

The post Kaj določiti v internem aktu?  appeared first on POS Sector.

Kako moram registrirati poslovni prostor?

Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajanje računov uporabljam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu? Kako moram registrirati poslovni prostor?

Pri registraciji enega poslovnega prostora (2. točka) se zavezanca usmerja, da prijavlja nepremični poslovni prostor. 130 Če zavezanec isto elektronsko napravo za izdajanje računov uporablja v nepremičnem in premičnem poslovnem prostoru, ima pri registraciji poslovnih prostorov dve možnosti, in sicer

Prva možnost: Če registrira dva poslovna prostora:

Kot poslovni prostor za izdajanje računov registrira nepremični in premični poslovni prostor..

• NP1=nepremični poslovni prostor
• PP1= premični poslovni prostor
• EN1=mobilna elektronska naprava

Ko izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru dodeljuje računom številke v okviru nepremičnega poslovnega prostora

• Račun št.: NP1-EN1-1
• Račun št.: NP1-EN1-2
• Račun št.: NP1-EN1-3
• Račun št.: NP1-EN1-4

Ko izdaja račune na terenu, dodeljuje računom številke v okviru premičnega poslovnega prostora.

• Račun št.: PP1-EN1-1
• Račun št.: PP1-EN1-2
• Račun št.: PP1-EN1-3
• Račun št.: PP1-EN1-4

Druga možnost: Če registrira en poslovni prostor:

a) če izdaja račune večinoma na terenu, registrira le premični poslovni prostor. Vsem izdanim računom dodeljuje številke v okviru premičnega poslovnega prostora. V internem aktu navede, da izdaja račune tudi v nepremičnem poslovnem prostoru (navede podatke o nepremičnem poslovnem prostoru).

• PP1= premični poslovni prostor
• EN1=mobilna elektronska naprava

 

• Račun št.: PP1-EN1-1
• Račun št.: PP1-EN1-2
• Račun št.: PP1-EN1-3
• Račun št.: PP1-EN1-4

b) v ostalih primerih, ko le občasno na terenu uporablja isto mobilno napravo uporablja , kot jo večinoma uporablja drugače registrira nepremični poslovni prostor. V internem aktu naj navede, da preko iste elektronske naprave občasno izdaja račune tudi na terenu.

Piše: http://www.fu.gov.si/

The post Kako moram registrirati poslovni prostor? appeared first on POS Sector.

Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino?

Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno?

 

Zavezanec, ki sprejema plačila, ki se v skladu z 2. členom ZDavPR štejejo za gotovinska, in izdaja račune za katere ob izdaji ni znan način plačila, postopa v skladu s sedmim odstavkom 7. člena ZDavPR:

• Če račun ni plačan neposredno ob izdaji in ob njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino, lahko zavezanec izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).
• !! Račun mora vsebovati vse ostale predpisane podatke: številko računa v obliki ____-_____- _____, ZOI oznako v tekstovni obliki in v obliki kode, oznako operaterja,…
• Če je račun naknadno plačan z gotovino, zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o računu v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa.
• Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Če pri zavezancu obstaja možnost, da bo račun plačan z gotovino, mora račune izdajati na način kot je naveden zgoraj. Nadgraditi bo moral programsko opremo za izdajanje računov. Zavezanec računov ne bo mogel izdajati preko Worda.
• V skrajnem primeru, če zavezanec računa ne bo izdan na način, kot je predviden v sedmem odstavku 7. člena ZDavPR, naj prvotno izdani račun stornira in ga nadomesti z novim. Preko elektronske naprave ali preko VKR bo izdal nov davčno potrjeni račun. Pripominjamo pa, da po mnenju računovodske stroke navedeni način ni popolnoma ustrezen – uporabljal naj bi se izjemoma, ko res ni druge rešitve.

Piše: http://www.fu.gov.si/

The post Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino? appeared first on POS Sector.